Revmatoidni artritis je prvi odkril doktor Augustin Jacob Landré-Beauvais daljnega leta 1800. Omenjena bolezen v večini primerov vodi do obrabe sklepnega hrustanca. Ker ima bolezen še neznan izvor spada med avtoimunske bolezni. Na svetu z revmatoidnim artritisom spopada 1% prebivalstva. Groba ocena pove, da v Sloveniji za to bolezen trpi okolo 20000 pacientov. Bolezen se običajno pojavi po 40. Ali 50 v nekaterih primerih pa lahko tudi prej. Bolezen prizadene tako moške kot ženske. Za ublažitev simptomov se največkrat uporabljajo različni analgetiki, protipreventna zdravila, tudi grelni trakovi oz. obliži za artritis.
Revmatoidni artritis v večini primerov prizadene sklepe. Znaki artritisa so zatekanje sklepov, manjša gibljivost, topli sklepi ter seveda bolečine v sklepih. Bolezen sprva prizadane manjše sklepe, kot so zapestje, stopalo ali vratni del hrbtenice. Če bolezen ne zdravimo pravilno se ta razširi na večje sklepe, kot so kolena, hrbtenica, ramenski sklepi. Če se bolezen tudi po zdravljenju ne umiri lahko pride do trajne okvare vnetega sklepa in posledično tudi manjše gibljivosti.
Kako zdraviti revmatoidni artritis?
Kljub temu, da znanost na področju bolezni zelo napreduje trenutno še vedno ne obstaja zdravila s katerim bi 100% ozdravili omenjeno bolezen. Z različnimi metodami pa lahko zelo pripomoremo k zmanjšanju simptomov artritisa in s tem zmanjšujemo škodo, ki jo ta revmatična bolezen povzroča. Zdravljenje pacientov je običajno različno od vsakega posameznika posebej. Vsekakor pa so cilji:
- lajšanje bolečin v sklepih
- umirjanje vnetij
- upočasnitev bolezni
- izboljšanje bolnikovega življenja