Posted on

Mišice in elektrika

magnetna terapija
zdravljenje z magneti, magnetna terapija, magneti in sklepi

Med elektriko in magnetizmom obstaja velika povezanost in tako njuno vez izkorišča magnetna terapija. Mišice so skupek cevastih vlaken, ki so med seboj povezane v snop. Vlakna pa so sestavljena iz tesno povezanih, tankih, dolgih, krčljivih celic. Vsak snop vlaken je zavit v ovoj tkiv imenovan globoka fascija. Živci in krvne žile pa so znotrah teh snopov. Naši možgani pošiljajo signale mišicam z ustvarjanjem električnega impulza, ki potuje po živcih. Za primer, da ostane neka mišica skrčena, je potrebno 40 živčnih impulzov na sekundo, kar je 2400 živčnih impulzov na minuto. Elektrika, ki potuje po žici, pa ustvarja okoli žice magnetno polje. Elektrika pa prav tako nastaja, če se magnet obrača znotraj tuljave ali žice. Za ustvarjanje električnih generatorjev tako potrebujemo določene materiale, vendar pa ti niso pomembni za povezavo med električnimi impulzi in magnetnimi polji, saj je ta vedno prisotna.

Eden izmed prvih poskusov, ko so poskušali dokazovati prisotnost elektrike v mišicah, je bil trzljaj žabjega kraka poginule živali, ko so njegove mišice rahlo električno vzdražili. Živci so kot električno omrežje, ki omogočajo opravljanje dela. Krvne žile pa prinašajo kemične snovi, ki so potrebne za delovanje mišic ter da odnašajo odpadne stranske proizvode. Elektrika v telesu nastaja s kemičnimi interakcijami v specializiranih celicah, ki pošiljajo po živcih dirkajoče impulze. V našem telesu znotraj vsake celice imamo tekočinske molekule, ki so večinoma naključno organizirane druga na drugo, vendar pa lahko magnetne sile povzročijo, da se spet postrojijo.

Magnetizem pozitivno vpliva na živčevje in ustroj krvnih molekul znotraj krvnih žil, s čimer nam izboljšajo električni tok po teh živcih in pospešijo odzivni čas, potreben za premik mišic. Magnetna terapija nam izboljša krvni pretok in tako izboljša dostavo energije in odstranjevanje odpadkov iz mišic.

Posted on

Kaj je revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je prvi odkril doktor Augustin Jacob Landré-Beauvais daljnega leta 1800. Omenjena bolezen v večini primerov vodi do obrabe sklepnega hrustanca. Ker ima bolezen še neznan izvor spada med avtoimunske bolezni. Na svetu z revmatoidnim artritisom spopada 1% prebivalstva. Groba ocena pove, da v Sloveniji za to bolezen trpi okolo 20000 pacientov. Bolezen se običajno pojavi po 40. Ali 50 v nekaterih primerih pa lahko tudi prej. Bolezen prizadene tako moške kot ženske. Za ublažitev simptomov se največkrat uporabljajo različni analgetiki, protipreventna zdravila, tudi grelni trakovi oz. obliži za artritis.
Revmatoidni artritis v večini primerov prizadene sklepe. Znaki artritisa so zatekanje sklepov, manjša gibljivost, topli sklepi ter seveda bolečine v sklepih. Bolezen sprva prizadane manjše sklepe, kot so zapestje, stopalo ali vratni del hrbtenice. Če bolezen ne zdravimo pravilno se ta razširi na večje sklepe, kot so kolena, hrbtenica, ramenski sklepi. Če se bolezen tudi po zdravljenju ne umiri lahko pride do trajne okvare vnetega sklepa in posledično tudi manjše gibljivosti.

Kako zdraviti revmatoidni artritis?
Kljub temu, da znanost na področju bolezni zelo napreduje trenutno še vedno ne obstaja zdravila s katerim bi 100% ozdravili omenjeno bolezen. Z različnimi metodami pa lahko zelo pripomoremo k zmanjšanju simptomov artritisa in s tem zmanjšujemo škodo, ki jo ta revmatična bolezen povzroča. Zdravljenje pacientov je običajno različno od vsakega posameznika posebej. Vsekakor pa so cilji:

  • lajšanje bolečin v sklepih
  • umirjanje vnetij
  • upočasnitev bolezni
  • izboljšanje bolnikovega življenja